Uvajanje otroka v vrtec

  • Priporočila za uvajanje otroka v vrtec

    Vsem otrokom, ki vstopajo v naš vrtec, želimo zagotoviti postopen, harmoničen prehod iz družine v vrtec, kar pa lahko zagotovimo le s pomočjo staršev.

    Vsak »prvič« je prelomna točka v življenju, po kateri se marsikaj spremeni. Včasih gre nedvomno tudi brez priprave, navadno pa je obdobje prilagajanja stresno in zahteva dodaten angažma. Predvsem se otrok z odhodom v vrtec ločuje od svojih staršev, kar vzbuja mnogo različnih, tudi bolečih čustev.

    Na stres se odzivamo odrasli in otroci. Če je otrok doma že suh, to še ne pomeni, da bo tako tudi v vrtcu. Gre za to, da otrok v zanj zahtevnih okoliščinah ne more uporabiti zrelih načinov spoprijemanja. Vse kar je pri otroku zrelo, kar se kaže kot nova pridobitev, je tudi izjemno krhko, saj še ni utrjeno. Zato so možni odzivi otroka na uvajanje v vrtec: ponovna zahteva po dojenju ali steklenički, sesanje prsta, močenje, povečana jokavost in poslabšanje razpoloženja, oklepanje staršev, motnje spanja in teka, stopnjevanje agresije, motnje govora.

    Dobro je, da pristopimo k otroku z razumevanjem in da mu ne preprečujemo izražanja omenjenih teženj. Otrok potrebuje čas, da se čustva poležejo, preusmerijo in predelajo. Uvajalno obdobje je za starše naporno, saj otrok od njih zahteva več kot sicer. Na to je dobro biti pripravljen in si za potrebe otroka vzeti več časa.

    Z otrokom govorite o tem, kaj to vrtec je, kakšno je življenje v vrtcu, zakaj otroci hodijo v vrtec, koga lahko tam srečamo. Prek pogovorov o konkretnih razmerah v vrtcu, o poslavljanju, prek iger, v katerih nastopa vrtčevsko okolje bo otrok deloma že vnaprej miselno in čustveno predelal marsikatero tegobo novega položaja.

    V času uvajanja ne uvajajte dodatnih sprememb v otrokovo življenje, selitve otroka v drugo spalnico, ne jemljite mu dude, plenic. Predvidevamo, da bo otrok zaradi novih okoliščin lahko manj energije vlagal v napredek, več pa v prilagajanje. Predstava, da je treba otroka pripraviti na vrtec tako, da čim hitreje opusti nezrele navade, ni pravilna. Za to si raje vzamimo več časa vsaj nekaj mesecev pred odhodom v vrtec.

    Otroka pričnite uvajati v novo okolje ob vaši prisotnosti, zato vam svetujemo, da si prihranite nekaj dopusta. Če boste prve dni skupaj z otrokom v igralnici, se pogovarjajte in igrajte tudi z drugimi otroki. Tako se bo otrok pričel postopoma ločevati od vas, vas deliti z drugimi otroki, pričel se bo zanimati za igrače in igre, vrstnike in vzgojiteljice.

    Slovo od otroka naj bo kratko, saj se večina otrok ob dolgem slovesu težje loči od staršev. Predvsem otroka ne sprašujte, če je žalosten, če želi ostati v vrtcu … Stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca daje otrokom občutek varnosti in zaupanja. Po otroka prihajajte, tako kot ste se z njim dogovorili. Dovolite otroku, da v vrtec prinaša najljubšo igračko in predmete, ki jih ima rad. Ti mu bodo pomagali premagovati občutek zapuščenosti.

    Ločitev od staršev je za otroka boleča izkušnja, zato bo za nekaj časa občutljivejši. Ko boste prišli po otroka v vrtec, mu dajte možnost, da reagira in sprosti napetost (na primer jok, objemanje, poljubljanje …). Doma namenite otroku več pozornosti, nežnosti in skupne igre, da bo premagal strah pred zapuščenostjo, ki ga v času adaptacije pogosto občuti. Če je le mogoče, ne prekinjajte uvajanja razen, če otrok zboli. Poskusite izgraditi iskren, zaupen in spoštljiv odnos z vzgojiteljico v vrtcu.