Poletne počitnice so tiste najdaljše v letu, ki ponujajo vam otrokom in nam staršem, odraslim kakovostne priložnosti za skupno rast, kjer dajemo prednost odnosom in manj zahtevam trga. Čeprav čas ni kakovost, je le omejena življenjsko nedoločena količina, ki jo vsak porablja na bolj ali manj kakovosten način bivanja.

Če izhajamo iz količine časa med počitnicami in pri otrocih in nas odraslih opazimo, da nas ta čas umiri, poveže med sabo, nam da priložnost refleksije, da biti srečen, vesel s sočlovekom, da je to najlepše darilo življenja. In prav poletni čas nam najpogosteje ustvarja kakovostne priložnosti doživeti ta občutek, če zmoremo pristopiti do bližnjega z ljubeznijo in spoštovanjem.

Ko pa se poletni čas bliža koncu in pride pred otroke in tudi posredno pred starše prvi šolski dan, se vzbudi v posamezniku, otroku in staršu, skrb, ki ga povzroča tako imenovani kapitalistični trg, kjer nam sistem z nešteto zakoni, pravili narekuje učinkovitost in odgovornost. In kar naenkrat ne v družini, ne na delovnem mestu ni več časa za odnos, kot da bi čustveno poletno življenje dali v zamrzovalnik do naslednjih počitnic oz. dopusta.

Dragi otroci in starši! Naj šolski čas in prostor ne bosta kapitalistični trg, kjer bi morali dati srce in odnose v zamrzovalnik, da bi dosegli učinkovitost. Naj bo šolski prostor vedno tisti kulturni prostor, ki v kraju povezuje otroke, zaposlene v šoli, starše in druge ljudi v kraju v eno skupnost in skupne vrednote, kjer znamo bivati drug z drugim na spoštljiv način, kjer znamo skupaj ustvarjati sedanjost v dobrobit skupne prihodnosti. Na tem mestu vas vse vabim, da pridete v šolo z željo po sodelovanju, vrata ravnatelja so vam vedno odprta. In naj bodo šolska in ne virtualna vrata tista, kjer se lahko iskreno stakneta roki in oči ter se izmenjajo ideje in ogreje srce.

Ne pozabimo, da noben denar, nobena odlična ocena ni vredna več, kot je vreden en sam prijazen pogled, spoštovanje in skrb, ki se kaže v pripravljenosti pomagati otroku, sočloveku. Kdor to zmore kjerkoli in kadarkoli, nosi v sebi najdragocenejši zaklad, LJUBEZEN, ki rešuje svet!

Tomaž Repenšek, ravnatelj